HAIKU
Ubogo grozdje,
izsušena bolečina
ptici kljun odžeja.
*
Zoba grozd jeseni ptica
kljuva sadež,
droban nakit sončnega neba.
*
Daruje ptici mir,
brezmejni dom,
let peruti pod nebo.
*
Sončni rdeč zaton
zlati ikre morja,
galebu beli puh.
*
Sklanja se drevo izobilja,
zreli sadež radost izjoče,
sladke solze, sreče luč.
*
Zeleni prst
pikapolonico poboža,
drevo rdeči od ljubezni.
*
Telo zraka me objame,
z jutrom svetlim odene
vsak list drevesa v meni.
*
Polna usta molka,
miru, tišine
vodnjaki cvetov pomladnih.
*
V zavetju pije roža vodo,
barva in vonj ljubezni
spije mene.
*
Zlato čebel
spije molk in mir iz rož,
ga podarja zdravju.
*
Glas okarine
potopi noč
v milostne tišine.
*
Stroge zvezde
so se utrnile v čas
in žrtvovale svetlobo meni.
*
Obmolknejo gore,
ko viharnik se prelomi
in zven smrti zadoni.
*
Sol v oceanu ne trpi,
sol v človeku se stopi,
kaj bi morju solze slane?
*
Nemirni veter
napenja jadra,
galebi oblegajo jadralca.
*
Bela krila izvira,
noge dreves v vodi,
senca angela in breze.
*
Odklenjeno jutro na nebu
hrani z roso sončno luč,
pogrinja s svilo svet.
*
Ognjenik je izbruhnil,
kamenine so postale trdne,
srca bleščeče izkustvo.
*
Misli moram zapisati,
okno interneta je odprto,
svinčnik mi je vanj padel.
*
Danes je oblačno,
dežuje po pokrajini žitnih polj,
ki niso še posejana, in zeleni.
*
Nebo se je pomaknilo
za sončno stopnjo navzdol
in duša navzgor.
*
V roki prst zemlje,
mi odhajamo,
svet nikoli pred nami.
*
Reka je globoka,
oko tudi,
kdo bo izmeril razdalje.
*
Nabrala sem mačice,
srebro v očesu,
srce se prebuja.
*
Drevo raste,
strela udari,
se razkolje na dvoje.
*
S čolnom vržem sidro.
Morje molči.
Sedim in razmišljam.
*
Raznežen napev.
Okarina v grlu
glas zaduši.
*
Vse do korenine
grem zate,
da vidim cvet drevesa.
*
Jedilnica besed
je na dosegu.
Odpri knjigo!
*
Pij vino mojih oči,
ki vidijo dvojno:
telo in duha.
*
S podplati jezika
ne pohodi me, jej me!
Moj Bog ti bo teknil.
*
Niha me čas.
Črto k vrelcu
mi vleče.
*
Tihožitje. Brenči
čebela na steni
pišoči roki.
*
Ne nagovarjaj me tujec!
Ne pesni me
z želom.
*
Ne vem za tvoj naslov.
Pišem ti pesem,
da prejmeš pismo.
*
Poslušaj zvon!
Čas potrkava
na tvojo vest.
*
Še beliti mu ni treba;
bledica nezaposlenega
barva stene.
*
Presenetljivo vedra ustanova.
Norci znotraj se smejijo
norcem zunaj.