MEHČANJE SPOMINA
Abeceda oči.
Vonj po čistoči duše.
Globina žlahtnega božanja.
V njej so še puhaste igrače.
Kodri se igrajo z velikimi stvarmi.
Z blago zamišljenim pogledom,
ki ni več svetloba ne senca.
Nekaj rdečega ruja je v njem.
Nekdanja podoba poplesuje v zenici
in spominja na vzgib,
odpet s smehljajem
pod velikimi gumbi.
Svilena roka kot zloščeni cvet,
kakor izvirno napisana vizitka,
okrasek daru, opremljeni zavojček
matere na pot svojemu otroku.
Tanka rezina toplega kruha
vrača spomin na začetek.
Težko se je spomniti kakšen vonj
je imelo materno mleku prvi dan
in izsesana koža toplih dojk.
Pretakanje in prepredanje,
kakor nežno tkanje
in mehčanje nepotešljivega.
Vonj po čistoči duše.
Globina žlahtnega božanja.
V njej so še puhaste igrače.
Kodri se igrajo z velikimi stvarmi.
Z blago zamišljenim pogledom,
ki ni več svetloba ne senca.
Nekaj rdečega ruja je v njem.
Nekdanja podoba poplesuje v zenici
in spominja na vzgib,
odpet s smehljajem
pod velikimi gumbi.
Svilena roka kot zloščeni cvet,
kakor izvirno napisana vizitka,
okrasek daru, opremljeni zavojček
matere na pot svojemu otroku.
Tanka rezina toplega kruha
vrača spomin na začetek.
Težko se je spomniti kakšen vonj
je imelo materno mleku prvi dan
in izsesana koža toplih dojk.
Pretakanje in prepredanje,
kakor nežno tkanje
in mehčanje nepotešljivega.